Čebelja družina

Čebele živijo v združbah imenovanih družine in vsak član družine je nujno potreben saj opravlja natančno določeno delo.

Člani čebelje družine so

matica (1),
čebele delavke (20.000 – 80.000),
trot (600 do nekaj tisoč).

Za normalen razvoj čebele potrebujejo med, cvetni prah, vodo, zrak in toploto.

MATICA – mama do 3.000-ih jajčec na dan

je samica, ki ustvarja potomstvo,
je večja in težja od čebel delavk,
oplojena zrela matica se počasi giblje in je vedno obkrožena s čebelami spremljevalkami – mladimi čebelami, ki jo hranijo z matičnim mlečkom,
matični mleček povzroči matici povečanje jajčnikov, tako da je dnevno sposobna zalegati 2.000-3.000 in več jajčec,
jajčece izstisne iz zadka in ga z želom pritrdi na dno satnice,
zalega v določenem redu: od sredine navzven v obliki krogle in, ko se prva zalega na sredini izleže, čebele očistijo celice in matica jih znova zaleže,
dobra in kakovostna matica je pogoj za dobro čebelarjenje,
matica živi do 5 let, čebele delavke pa le 40 - 60 dni,
zalega oplojena in neoplojena jajčeca,
razvije se v posebni celici imenovani matičnik,
mlada matica je mlajša in se zelo hitro giba po satju,
najbolj plodna je v prvem letu,
hitreje jo opazimo, če jo označimo z barvnimi ploščicami, katere so predpisane,
matice ne smemo nikdar prijeti za zadek.

Matica se po 5-10 dneh od poleganja odpravi na svadbeni let na območje kjer se nahajajo troti. Telo matice in feromoni, ki jih oddaja v zraku močno privlačijo trote. Za matico leti veliko trotov z eno samo željo, da jo oplodijo. V eni aktivni sezoni zaleže matica cca 200.000 jajčec. Število zaleženih jajčec je odvisno od moči čebelje družine, od letnega obdobja, vremenskih pogojev, količine meda in cvetnega prahu, površine satja, kvalitete matice itd.

ČEBELE DELAVKE – pridne in delovne

so neplodne samice,
so najmanjše v družini,
opravljajo vsa dela v panju razen zaleganja oplojenih jajčec in zunaj njega,
delitev dela je natančno določena glede na starost čebele: spomladi in v prvi polovici poletja veliko delajo, zato njihova življenjska doba znaša samo 40 dni, medtem ko v drugi polovici leta intenzivnost dela upada in tedaj živijo do 60 dni,
glede na delo, ki ga čebele opravljajo delimo hišne/panjske čebele in pašne čebele.

Hišne čebele:

Čistilke so komaj rojene čebele, ki počistijo celico in okolico, tlačijo pelod v dno satne celice, odstranjujejo odmrlo zalego, prenašajo nektar in mano iz celice v celico in izparijo vodo iz nektarja.
Dojilje ali krmilke krmijo žerke in matico (žerka je čebela delavka, matica ali trot na razvojni stopnji med jajčecem in bubo).
Stražarke na žrelu panja preprečujejo vlet sovražnikom, zlasti čebelam roparicam.
Graditeljice so stare od 12 – 18 dni, izločajo vosek iz voskovnih žlez za gradnjo satja in voščenih prizidkov.

Pašne čebele
Čebele nabiralke poletijo v naravo in nabirajo potrebne snovi, ki so nujno potrebne za obstoj čebelje družine. Letajo s cveta na cvet, prenašajo pelodna zrnca, oprašujejo rastlinsko cvetje in poljščine.

Nabirajo:

nektar (medičino),
medeno roso (mano),
cvetni prah (pelod),
drevesno smolo (zadelavina) iz katere pridobivamo propolis,
vodo.

Čebele delavke so se prilagodile tako, da lahko delajo naloge, katerih matica ne more. V panj prinašajo nektar, cvetni prah in vodo, izločajo vosek in gradijo satje, vzdržujejo primerno klimo v panju, negujejo zalego, čistijo panj, predelujejo nektar v med, ščitijo panj pred sovražniki in ko je potrebno staro matico zamenjajo z novo ter uničujejo trote, ko je to potrebno. Čebela delavka ima daljši in bolj razvit rilček od matice in trota, katerega potrebujejo za zbiranje nektarja in za hranjenje zalege. Za zbiranje in prenašanje cvetnega prahu in propolisa ima čebela na zadnjem paru nog posebne koške. Pri zaščiti pred sovražniki uporablja želo. Razvite ima žleze za gradnjo satja in čutila vonja, okusa, tipa, sluha itd.

TROT – ne nabira hrane, a je koristen

je samec v čebelji družini, ki oplodi matico,
oplodi mlade matice in pomaga mladicam s svojo telesno temperaturo ogrevati zalego,
živi 3-6 mesecev, od pomladi do poletja, ko je v naravi dovolj paše,
jeseni ga čebele izženejo iz panja, izjemoma ostanejo v družini tudi pozimi: če ni matice ali, če je matica ostala neoplojena,
nima organov za zbiranje hrane, žela in voskovnih žlez,
pomembni so za selekcijo, saj prenašajo dedne lastnosti na potomce in sicer v prvi generaciji na matice in čebele, v drugi pa na trote,
trot ima debelo telo, velika krila, okroglo glavo in dobro razvite oči.

KRANJSKA SIVKA – slovenska avtohtona čebela

Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka – Apis mellifera carnica.
Na oprsju ima rjavkasto-sive dlačice, zadkovi obročki so temni s svetlejšimi pegami na prvem in drugem obročku.
Za kranjsko čebelo je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane.
Prezimuje v manjši skupnosti.
Spomladi je razvoj buren in je družina hitro toliko razvita, da je sposobna za izkoriščanje paše.
Na zmanjšanje paše v naravi se prilagodi z zmanjšanjem obsega zaleganja.
Za našo čebelo je tudi značilna večja sposobnost orientacije, ki jo je domnevno pridobila zaradi čebelarjenja v manjših panjih, zloženih v skladovnici.
Je dobra graditeljica satja in ni znana po intenzivnem propoliziranju, kot nekatere druge rase čebel.

Etnološke značilnosti kranjske sivke:

zelo mirna, redko pika v primerjavi z nemirnimi oz. agresivnimi čebelami,
mirno sedi na satju,
odlikuje se po donosu,
se ne zaleta v tuje panje,
prezimuje v razmeroma majhnih družinah in porabi zmerne zaloge hrane,
izrazito intenziven spomladanski razvoj, dobro zalega nagnjena k rojenju.

Tel.:
Fax.: