Vrste medu

Ali veste, da:

se méd med seboj razlikuje glede na botanično in geografsko poreklo?
se med strdi ali kristalizira ¬to je naraven pojav, STRD?
se med ponovno utekočini, če ga znova segrejemo na max 40 C?
je med hidroskopičen, zato se hrani v zaprtih posodah?

Kristalizacija je naravni proces pravega, pristnega medu. Ko se med strdi in, če ga raje uživate tekočega, ga znova utekočinite tako, da kozarec oz posodo z medom postavite v toplo vodo, ogreto na 40 °C, za toliko časa, da se med znova utekočini.

KJE ČEBELE NABIRAJO MED?

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ločimo tudi glede na njegov izvor:

- cvetlični med ali med iz nektarja - pridobljen je iz nektarja cvetov.

Aroma cvetličnega medu se razlikuje od arome gozdnih medov.
Ima vonj in aromo cvetlice iz katere izhaja.
Okus je običajno slajši kot pri gozdnem medu.
Barva je običajno svetlejša kot pri gozdnih vrstah medu.
V cvetličnem medu je prisotno precej cvetnega prahu, na osnovi katerega tudi določimo vrsto medu z mikroskopsko analizo.

- med iz mane ali gozdni med - pridobljen je predvsem iz izločkov insektov na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin.

Mano izločajo jo žuželke (listne uši, kaparji, medeči škržat), ki se hranijo s floemskimi sokovi dreves. V njihovem prebavnem traktu pride do pretvorbe sladkorjev in beljakovin rastlinskega soka z encimi.
Organizem teh žuželk vsrka le majhen delež potrebnih snovi, predvsem sladkorjev (5-10%), preostanek pa ušica izbrizga na zadku v obliki sladke kapljice.
Medeno roso ali mano v obliki lepljivih kapljic najdemo na listih različnih dreves (jelke, smreke, macesna, hrasta, bora, kostanja, vrbe, bukve, lipe, javorja, jesena itd.
Od cvetličnega se razlikuje po gostoti (je bolj moten in temnejši) in sestavi.
Vonj je različen glede na vrsto mane.
V ustih se težko raztaplja.

Sorte slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo po botaničnem poreklu, ki ga pridelamo v Sloveniji so:

akacijev med
cvetlični med
smrekov med
hojev med
kostanjev med
gozdni med
lipov med
med oljne ogrščice.

V Sloveniji poznamo tudi škržatov med, regratov, javorjev, češnjev, hrastov, ajdov in žajbljev med ter med oljne repice.

LASTNOSTI NAJPOGOSTEJŠIH VRST SLOVENSKEGA MEDU z zaščiteno geografsko označbo:

Akacijev med

tekoč, sladek in blage arome,
vodeno rumena do rahlo jantarna barva, ki je odvisna od kraja pridelave,
kristalizira se izredno počasi,
idealen namaz na belem kruhu, nepogrešljivo sladilo za kavo, čaj, kosmiče ipd.,
ureja prebavo, zmanjšuje izločanje želodčne kisline, regulira funkcijo želodca, pomaga pri zaustavljanju krvavitev, priporoča se za pomirjanje v stresnih situacijah in pri nespečnosti ter prehladu – posebno učinkovit je pri majhnih otrocih,
zaradi večjega deleža fruktoze kot glukoze, ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo lažji sladkorni bolniki,
točimo ga maja in junija.

Cvetlični med

aromatičen, svetlo do zlato rjave barve, po aromi lahko predvidimo njegov izvor,
delna, nepravilna kristalizacija – pogosto nastanejo veliki kristali,
primeren kot namaz na kruhu in za pripravo lahkih mesnih jedi, solat, napitkov,
točimo ga od pomladi do jeseni,
je znano naravno zdravilo proti alergijam (posebno proti senenemu nahodu) in pri izčrpanosti organizma.

Smrekov med

temnorjave barve z rdečim odsevom,
balzamična aroma po mentolu, sladek okus spominja na zelišča,
običajno kristalizira počasi, včasih pa zelo hitro,
dobro se kombinira s črnimi vrstami kruha, uporabljamo ga lahko kot dodatek k mlečnim jedem in raznim omakam,
točimo ga v juniju,
priporočljivo ga je uživati pri slabokrvnosti, kašlju in bronhitisu.

Hojev med

temno rjave barve z zelenim odsevom,
aroma po smoli in žganju, sladek okus po mentolu in sladu,
kristalizira počasi, barva kristaliziranega medu pa je precej svetlejša od tekočega,
točimo ga v poletnih mesecih, včasih pa hoje medijo celo do konca septembra,
zdravilno deluje pri slabokrvnosti in težavah s pljuči.

Gozdni med

svetlo do temno rjave barve,
močna aroma, okus pa sladek, poln, prijeten in običajno močan,
kristalizacija je srenja in navadno zajame vso količino,
uporabljamo ga s črnim kruhom, v skutnih jedeh, omakah in polivkah,
točimo ga v juliju in avgustu,
zdravilen pri vnetjih dihalnih poti in živčni napetosti,
priporočajo ga slabokrvnim ljudem.

Lipov med

svetlo rumene barve z zelenim odsevom,
značilna lipova aroma, okus pa močan, rahlo pekoč in dolgotrajen,
med iz nektarja kristalizira hitro, iz mane pa se kristalizacija dogaja počasi,
kristali so neenakomerno razporejeni in veliki,
točimo ga v juniju in juliju,
zaradi izrazitega antibakterijskega delovanje je odlično preventivno sredstvo,
uživamo ga pri prehladih, kašlju, angini in drugih vnetnih procesih, ranah, opeklinah, zvišani temperaturi, glavobolu, izgubi apetita,
priporočajo ga pri boleznih želodca, jeter in ledvic, spodbuja metabolizem in pomirja krče,
pospešuje potenje zato ni primeren za srčne bolnike.

Kostanjev med

poznan po ostri aromi, močnem in grenkem okusu in več odtenkih rjave barve,
grenčina medu izvira iz zrnc cvetnega prahu, ki jih je v tem medu veliko,
počasna kristalizacija, kristali so grobi, kar je posledica večje količine sadnega sladkorja - fruktoze
nepogrešljiva sestavina pri peki peciva, potic in medenjakov,
točimo ga v juniju in juliju,
pomaga pri bronhitisu, astmi in drugih dihalnih boleznih in pri žilnih boleznih, saj vpliva na krvni obtok, spodbuja apetit, pomaga pri boleznih prebavil, želodca, jeter, žolča, prostate in slabokrvnosti,
zaradi večjega deleža fruktoze kot glukoze, ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo lažji sladkorni bolniki.

Tel.:
Fax.: